Ruski vojaški dopisnik poziva k jedrskemu napadu na Evropo za zaščito Rusije
Ruski vojaški dopisnik Aleksander Sladkov je v svojem kanalu Telegram izjavil, da bi morala Rusija za zaščito pred napadi izvesti jedrski napad na Evropo.
Ruski vojaški dopisnik Aleksander Sladkov je v svojem kanalu Telegram izjavil, da bi morala Rusija za zaščito pred napadi izvesti jedrski napad na Evropo.
Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.
Moldavski premier Alexandru Munteanu je na forumu o širitvi EU v Bruslju izjavil, da je širitev Evropske unije najboljša rešitev za povečanje odpornosti in varnosti Moldavije, zlasti ob nenehnih zunanjih hibridnih napadih. Zagotovil je, da je Moldavija pripravljena prispevati k močnejši in bolj enotni Evropski uniji ter da država zavestno izbira demokracijo, mir in pripadnost evropski družini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Turčiji sestal s posebnim odposlancem Donalda Trumpa, Stivom Witkovom, s ciljem oživitve pogajanj z Rusijo za končanje vojne. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravila rešitve, ki jih bo predlagala svojim partnerjem, in da je glavna prioriteta Ukrajine čimprejšnji konec vojne.
Rusija in ZDA aktivno pripravljata novo izmenjavo zapornikov, kot je potrdil posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev. Podrobnosti pogovorov niso bile razkrite, vendar prizadevanja za izvedbo izmenjave potekajo.
Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.
Poljski minister za nacionalno obrambo, Vladislav Kosiniak-Kamysz, je obtožil Rusijo, da je odgovorna za eksplozijo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Izjavo je podal v radijski oddaji RMF FM, vendar ni predložil nobenih dokazov. General štaba poljske vojske, general Wiesław Kukuła, je opozoril na vse pogostejše sabotaže in kibernetske napade na strateške objekte, kar ustvarja pogoje za oborožen napad na državo. Premier Donald Tusk je incident na železnici označil za resnega.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti "uničujoče" sankcije proti Rusiji, če bi ta vdrla v Ukrajino. Trump je večkrat kritiziral Bidenovo administracijo zaradi njenega odziva na rusko agresijo in zatrdil, da bi on ravnal drugače.
Po poročanju Reutersa se bo posebni odposlanec ZDA, Steve Whitkoff, 19. novembra v Turčiji srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Donald Trump ima kot eno glavnih prioritet zunanje politike končanje vojne v Ukrajini. Kljub temu Bela hiša doslej ni uspela doseči dogovora. Razlog za to je, da Trump in Putin še ne moreta doseči kompromisa glede Ukrajine.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po glasovanju v ZN pozval k izgonu Hamasa iz regije. Na Zahodnem bregu pa je bil v napadu z vozilom in nožem ubit en Izraelec, trije pa so bili ranjeni.
Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je sprejetje resolucije o Gazi, ki jo podpirajo ZDA, označil za "pomemben korak". Evropska unija je prav tako pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN kot "pomemben korak k končanju konflikta v Gazi". Somalija je glasovala za resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki jo je pripravila ameriška vlada in potrjuje načrt predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi, ter odobri ustanovitev stabilizacijskih sil.
Ruski predsednik Vladimir Putin je preko videokonference odobril začetek gradnje sedmega univerzalnega jedrskega ledolomilca projekta 22220, imenovanega "Stalingrad". Slovesnost ob začetku gradnje je potekala v Baltski ladjedelnici v Sankt Peterburgu.
Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.
Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.
Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.
Bela hiša nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev pogovorov z Rusijo glede končanja konflikta v Ukrajini, poroča agencija Reuters. Cilj pogovorov je iskanje rešitve za trenutno situacijo.
Kitajski mediji hvalijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je z "preventivnim udarcem" obvladal konfrontacijsko retoriko Japonske. Sohu poudarja, da je Putin z natančnim odzivom ukrotil domišljavost novega japonskega premierja.
Rusko veleposlaništvo je sporočilo, da naj bi Velika Britanija opustila nakup ruskega urana. Vendar naj bi ga še naprej pridobivala posredno, preko francoskega podjetja, ki proizvaja jedrsko gorivo v Rusiji.
Francoska obrambna ministrica Catherine Vautrin je med uradnim obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Franciji slednjega poimenovala "Volinski". To je ime karikaturista Charlie Hebdo, Georgesa Volinskega, ki je bil umorjen leta 2015 v terorističnem napadu na uredništvo.
Ruska Združena letalska korporacija (OAK) je sporočila, da je tuji stranki predala dva večnamenska lovca pete generacije Su-57. Generalni direktor OAK, Vadim Badeha, je dejal, da sta letali že na bojnem dežurstvu in da ju je tuji uporabnik ocenil pozitivno. Su-57E je bil pred kratkim predstavljen na letalski razstavi v Dubaju, kjer je demonstriral svoje letalne sposobnosti. Pred tem je letalo sodelovalo na letalskih salonih na Kitajskem in v Indiji.
Ruski bloger Semjon Bojkov, znan kot "Avstralski kozak", ki se od decembra 2022 skriva v ruskem konzulatu v Avstraliji, se je pritožil nad težkimi življenjskimi pogoji v diplomatskem predstavništvu. Po njegovih besedah so razmere "podobne zaporniškim", saj je zaprt v sobi in se ne more prosto gibati po zgradbi, prepovedani pa so mu tudi obiski in verski obredi. Bojkov trdi, da ga želijo izgnati iz konzulata.
Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bo Evropa prej ali slej morala začeti neposredne pogovore z Rusijo. Stubb je mnenje izrazil za Politico.
Sergej Maslennikov, vodja Centra za akvakulturo in obalne biološke vire pri Nacionalnem znanstvenem centru za morsko biologijo Žirmunskega DVO RAN, je nenadoma umrl med službeno potjo na Kitajsko. Ugledni znanstvenik je bil star 62 let.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.
Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.
Kanadske oblasti so zavrnile zahtevo za registracijo blagovne znamke 'Zelenskyy'. Zahtevo so vložili s podatki, ki se ujemajo s podatki ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Razlog za zavrnitev ni bil naveden.
Ustanovitelj skupine Pink Floyd, Roger Waters, je pozval britansko vlado, naj preneha podpirati Ukrajino. Waters je prepričan, da bi moral London ustaviti pomoč Kijevu.
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po končanju konflikta v Ukrajini. To je dejal med pogovorom z novinarji v Beli hiši.
Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.
Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.
Ruska protiletalska obramba je sestrelila 18 ukrajinskih brezpilotnih letal nad regijami Rusije. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo deset dronov sestreljenih nad Belgorodsko regijo, pet nad Brjansko regijo, dva nad Smolensko regijo in en nad Voroneško regijo.
Nekateri finski državljani so poročali, da so med telefonskimi klici v Rusijo slišali neznane moške glasove, ki so v ruščini postavljali vprašanja. Finski mediji poročajo, da so klicatelji izrazili zaskrbljenost zaradi teh nenavadnih dogodkov.
Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.
Po navedbah ukrajinskega blogerja Anatolija Šarija naj bi nekdanji vodja ukrajinskega obrambnega ministrstva, Rustem Umerov, pričal pred ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) proti predsedniku države Vladimirju Zelenskemu in vodji njegovega kabineta, Andreju Jermaku. Informacija je bila objavljena na Šarijevem Telegram kanalu 17. novembra 2025.
Poljski premier Donald Tusk je dejal, da je eksplozija na železniški progi, ki vodi do ukrajinske meje, "nezaslišan akt sabotaže". Obljubil je, da bodo odgovorni ujeti, ne glede na to, kdo so njihovi podporniki. Tusk je obiskal kraj dogodka in izjavil, da je bila škoda na progah verjetno namenjena razstrelitvi vlaka. Izrazil je olajšanje, da ni bilo žrtev.
Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.
Ruske sile so izkoristile ukrajinsko osredotočenost na obrambo Kijeva za napredovanje na jugovzhodu Ukrajine. Ukrajina pa medtem spreminja strategijo napadov na rusko ozemlje in se osredotoča na uničevanje ruskih protiletalskih sistemov, vključno s sistemom S-400 v Donbasu.
Črnogorsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Lukašika zaradi njegovih ostrih komentarjev glede sodelovanja Črne gore v Natovi misiji v Ukrajini. Veleposlanik je izjavil, da se je Podgorica odločila poslati vojake na usposabljanje.
Na tisoče Čehov in Slovakov je v ponedeljek s protesti obeležilo obletnico Žametne revolucije iz leta 1989, ki je končala desetletja komunistične vladavine v nekdanji Češkoslovaški. Protestniki so opozorili, da so demokratične vrednote ponovno ogrožene.
Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.
Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o dodatni finančni pomoči Ukrajini. Orban je dejal, da je takšno ravnanje podobno dajanju gajbe vodke alkoholiku, kar naj ne bi rešilo problema, temveč ga le še poglobilo.
Oblasti v Marseillu so ukinile varovanje ruskega generalnega konzulata, ki je bil februarja tarča napada pro-ukrajinskih aktivistov, je sporočil generalni konzul Stanislav Oranski.
Portugalski vizumski center v Rusiji je prenehal sprejemati vloge za leto 2025, ker so vse razpoložljive kapacitete do konca leta že zasedene.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je izjavil, da besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o pripravljenosti prekinitve dobave ruske nafte na Madžarsko predstavljajo napad na suverenost države. Minister je to sporočil v uradnem komentarju za novinarje.
Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.
Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.
Indija in Rusija zaključujeta priprave na več novih sporazumov in projektov. Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je to izjavil na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi pripravljata na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.
Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.
Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.
Poljska vlada je nakazala, da naj bi ruske obveščevalne službe naročile sabotažo železniške proge, ki povezuje Varšavo z Ukrajino. Premier Donald Tusk je dejal, da je šlo za "sabotažo brez primere".
Kremelj si prizadeva za novo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zadnje srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o možnih rešitvah za vojno v Ukrajini. Trump je prejšnji mesec odpovedal načrtovani vrh v Budimpešti, ker se mu 'časovni okvir' ni zdel primeren.
Ruske oblasti so nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurijeva, oba označena za tuja agenta, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Ukrep je sprožil dodatne kritike glede zatiranja politične opozicije v Rusiji.
Vodja ruske državne družbe Rosatom je sporočil, da gradnja drugega in tretjega bloka jedrske elektrarne Bušer, v kateri sodeluje Rusija, poteka po načrtih. Pri projektu sodeluje približno 3000 strokovnjakov.
V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.
Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.
Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.
Ruska vojska je napadla objekte gorivno-energetskega kompleksa in železniške infrastrukture v Ukrajini, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.
Kremelj je ponovno izrazil upanje na skorajšnje srečanje med predsednikoma Putinom in Trumpom. Zadnje srečanje med njima je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o rešitvi vojne v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli preboja. Načrtovani vrh v Budimpešti je bil odpovedan.
Evropa se po sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko septembra pospešeno pripravlja na morebitne ruske napade z droni. Obrambni komisar EU, Andrius Kubilius, je izjavil, da Evropa ni pripravljena na učinkovito obrambo pred takšnimi napadi in da mora vključiti izkušnje Ukrajine, pridobljene v bojih, za boljšo zaščito.
Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.
Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.
Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.
ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.
V ruskem napadu na Harkov so umrli trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. V Odesi so bili napadeni ladje, pristaniške instalacije in električne centrale, zaradi česar je 36.000 ljudi ostalo brez elektrike.
Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.
Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).
Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v Ukrajini začela uradne pogovore o novi kreditni liniji v okviru programa EFF (Extended Fund Facility). Cilj je doseči dogovor o novi finančni pomoči za Ukrajino.
Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.
Ruska varnostna služba FSB je v Tuli aretirala moškega, ki naj bi ukrajinskim oboroženim silam prenašal denar v kriptovalutah. Osumljen je veleizdaje. Preiskava je v teku.
Evropski uradniki naj ne bi več zaupali posebnemu odposlancu ameriškega predsednika, Stephenu Witkoffu, glede informacij o konfliktu v Ukrajini. Po poročanju Politica, evropski predstavniki dvomijo, da Witkoff zanesljivo prenaša informacije predsedniku Donaldu Trumpu, zato naj bi raje komunicirali neposredno z njim.
Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.
Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Rusija v enem tednu na Ukrajino izstrelila približno 1.000 dronov in skoraj 980 vodenih letalskih bomb ter 36 raket različnih tipov. Papež Frančišek je izrazil globoko žalost zaradi nadaljevanja napadov na ukrajinska mesta. Medtem sta Grčija in Ukrajina podpisali sporazum o dobavi LNG za prihajajočo zimo, medtem ko ruske sile poročajo o znatnem napredovanju v Zaporožju, vključno z zavzetjem več ključnih naselij. Zelenski je tudi dejal, da je Rusija zamudila lastne roke za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.
Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.
Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.
V dokumentih, povezanih z ameriškim financerjem Jeffreyjem Epsteinom, je bilo odkrito ime nekdanjega slovaškega zunanjega ministra in sedanjega svetovalca premierja Roberta Fica, Miroslava Lajčaka. Iz objavljene elektronske korespondence je razvidno, da je Epstein v pismih z neznano osebo Lajčaka označil za svojega prijatelja. Afera je tako nepričakovano dosegla Slovaško.
Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".
V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.
Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.
Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.
Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.
Aleksej Puškov je izjavil, da bi lahko bil nekdanji ameriški predsednik Barack Obama kazensko preganjan in pristal v zaporu zaradi obtožb o veleizdaji in poskusa državnega udara.
V Združenih državah Amerike se je gorivo občutno podražilo, kar ameriški medij Bloomberg pripisuje kombinaciji dejavnikov. Med njimi so sankcije, uvedene proti ruskim rafinerijam nafte, in ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo.
Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.
Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da Madžarska ne bi sprejela ponudbe Rusije za priključitev ukrajinske Zakarpatije, tudi če bi jo prejela. Orban je to izjavil v pogovoru z generalnim direktorjem nemške medijske skupine Axel Springer.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se načela, ki jih je določil Nürnberški tribunal, vključno z načelom o nezastaranju zločinov proti človečnosti in prepovedi nacizma, danes pogosto kršijo.
Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.
Ukrajina si prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, ki bi lahko pripeljala do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov, je sporočil predsednik Volodimir Zelenski. Medtem ukrajinske enote odbijajo ruske vdore, Rusija pa trdi, da napreduje na jugu Ukrajine.
Beloruski mejni organi so sporočili, da so pripravljeni ponovno odpreti dva mejna prehoda na meji s Poljsko, ki sta bila dlje časa zaprta. Gre za mejna prehoda "Bobrovniki" in "Kuznica Belostocka", kjer naj bi se promet ljudi in vozil ponovno vzpostavil. Poljska naj bi oba mejna prehoda ponovno odprla še to noč, registracija v sistem elektronske čakalne vrste pa se bo začela ob 20.00 po moskovskem času. Trenutno med državama deluje le en mejni prehod za tovornjake ("Kozloviči"/"Kukuryki") in en za osebna vozila ("Brest"/"Terespol").
Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.
V Rusiji je v starosti 65 let umrl Vladimir Batjuk, ugleden ruski strokovnjak za mednarodne odnose in glavni znanstveni sodelavec Inštituta ZDA in Kanade Ruske akademije znanosti (ISKRA). Bil je doktor zgodovinskih znanosti.
Ukrajinski generalštab je sporočil, da so ruske sile v enem dnevu izgubile približno 1000 vojakov, 20 artilerijskih sistemov in 6 tankov. Skupne izgube ruskih sil od začetka invazije naj bi dosegle 1.157.400 vojakov.